Večerno branje

Od kar pomnim rada berem. V času osnovne in srednje šole, sem bila redna gostja naše knjižnice. Vsak teden sem domov nosila toliko knjig, da sem jih komaj nesla. In seveda vse prebrala. Naj povem, da se moj uspeh v šoli ni slabšal zaradi tega, saj sem prvo opravila šolske obveznosti, šele nato je prišla na vrsto zabava v obliki romanov. Nad knjigami sem navdušila Nejo in tudi Anja že kaže zanimanje za knjigice. Knjiga se mi zdi tudi dobro darilo, sploh če vsebina nosi kakšno sporočilo, navdih, izkušnjo. Ko se je bližal čas Nejinega prvega rojstnega dne, sem vsem povabljencem povedala da ji naj raje prinesejo kakšno knjigico, kot pa igračo. Knjiga je vedno aktualna, igrača pa samo kratek čas, potem pa samuje nekje pozabljena. 

Od Nejinega drugega leta starosti ( takrat je začela kazat zanimanje za pravljice ), vsak večer prebiram pravljice. No, včasih jaz, včasih ati. Izbere sama kateri ji bo zvečer bral. Knjigico izbere sama. Lani za tretji rojstni dan je dobila knjigico Trije prašički. Takrat sva ji knjigico prebirala dva meseca, vsak večer. Sploh ni hotela druge pravljice. Samo Tri prašičke. Enkrat me je presenetila in celotno pravljico povedala sama.

Potem je prišlo obdobje knjigic od Medvedka Puja. Tu je imela večjo izbiro, saj ima pet knjigic in vsak dan je izbrala novo. Spet so knjigice s sporočilom. Kako se opravičit, kako se cenit, kako povedat resnico,...

Februarja sem jo včlanila v knjižnico in od takrat, na dva do tri tedne hodiva po nove knjige. Takrat je samo najin čas in greva sami. Mlajši punci ostaneta v varstvu. Nekaj knjigic izbere sama. Seveda z mojo pomočjo in usmerjanjem, nekaj jih izberem jaz. Gledam predvsem da nosijo kakšno sporočilo, da so vesele, poučne, ne predolge ( včasih je katera pravljica tako dolga da jo bereva tri večere zaporedoma. ). Pred časom sva imeli izposojene triknjigice o Kekcu. Vsako sva brali tri dni, saj so bile tako dolge. So ji bile pa zanimive in še zdaj kdaj pa kdaj govori o Kekcu in njegovih dogodivščinah. Marsikdo bi rekel da so malo prezahtevne knjigice za triletnega otroka. Kar je mogoče res. Se pa otroci razlikujejo med seboj in vsak starš pozna svojega otroka. Neja je že pred temi knjigicami pogledala vse tri Kekce in so ji bile zato tudi knjige zanimive. Čez kakšno leto ali dve, bom pa videla kakšne želje bo imela Anja.

Tokrat sva prebrali kar nekaj poučnih njigic. Danes predstavim prvo.

Zgodbica govori o fantku in njegovi mamici, s katero gresta na tržnico po opravkih. Po nekakšnem čudnem naključju, se fantek izgubi in ne najde več poti do mamice. Ve kako mu je ime, kako se piše in kje je doma, ker pa mu je mamica prepovedala govorit s tujci, na vprašanja mimoidočih fantek ne odgovarja. Čez nekaj časa naleti na skupino otrok iz vrtca in dve vzgojiteljici, ki ga pospremita v njihov vrtec. Tam ga na smešen način prepričata da pove vsaj svoje ime in kako se piše. Povesta mu, da imajo njihovi otroci poseben obesek v obliki medvedeka, v katerem je shranjen listek z njihovimi podatki. Tale listek pride še kako prav, kadar se izgubijo. Na koncu knjigice se fantek spet objema z mamico.

Po tej pravljici sva se z Nejo pogovorili, kako ravnati v primeru da se izgubi. S kom lahko govori ( vzgojiteljica, prodajalka ali prodajalec v trgovini, policist, oseba ki jo že pozna ) in s kom ne sme govoriti ( oseba ki jo prvič vidi, oseba ki jo vabi k sebi v avto in ji govori da naj pri njej/njem počaka na mamico, ). Nikoli ne sme iti v stanovanje osebe ki je ne pozna. V tem primeru da ta oseba kliče policijo, naj raje počaka pred hišo ali na hodniku pred stanovanjem ( v primeru da ta oseba živi v bloku ). Dogovorili sva se da bova tudi midve kupili podoben obesek in v njega shranili listek z njenimi podatki. Vse najine dogovore in pravila, vsakodnevno obnavljava. 

KAJ NAPISAT NA LISTEK? 

• ime in priimek otroka
• ime in priimek mamice in atija
• kontaktne podatke od mamice in atija
• naslov
• morebitne kontaktne podatke babice, dedka ali druge osebe, kateri starši zaupajo
• podatke zapisat v več jezikov ( slovenščina, hrvaščina, nemščina, angleščina,... )

POMEMBNO 

Otroci listka z osebnimi podatki, ne smejo dati osebi, ki jo prvič vidijo, osebi ki jih vodi v stanovanje, avtomobil ali jim govori da bosta skupaj šla na policijo ali bosta skupaj poiskala mamico. Listek naj dajo policistu, medicinskemu osebju, vzgojiteljici v vrtcu, prodajalcu v trgovini, ...