Danes sem hvaležna za ....

Od kar je Neja začela kazat zanimanje za knjige in pravljice, ji z atijem vsak večer bereva. Takrat se jaz ali on, vleževa zraven Neje v njeni postelji in prebirava knjigico, katero si je izbrala za tisti večer. Ker je vedno večja in seveda bolj razume kaj ji govorim, sva ustvarili najin poseben ritual. Po pravljici se v postelji vsedem, jo pogledam in ji povem za kaj sem tisti dan hvaležna. Danes sem bila hvaležna ker je spremljala mene in Anjo k zdravnici, kjer so Anji vzeli kri. Hvaležna sem bila, ker je bila pri zobozdravnici ekstra pridna, ko ji je delala zaščito na zob. Hvaležna sem bila, ker se je lepo igrala z Anjo in ji pomagala pri pitju iz kozarčka, pri tuširanju, ker ji je prebrala knjigico ( vedno pogosteje se zaigrata. Anja kar zažari ko vidi Nejo, sploh med tednom ko pride Neja iz vrtca. Takrat jo kar požira z očmi, ne ve kaj bi prvo naredila ali jo objela, ali ji pokazala nove sandale, nove copate ). Ko povem do konca za kar sem hvaležna ( včasih je samo ena stvar, včasih pa je cel spisek ), je na vrsti Neja. Sicer same poante te najine igrice, kot jo imenuje, še ne razume, ampak za to je včas. Danes je npr. rekla da je hvaležna ker sem ji dala zobe. Včasih je rekla da je hvaležna ker sem ji dala rožico, ali pa ker je dobila igračko. Verjamem pa da bo čez nekaj časa, tale najin mali večerni ritual obrodil svoje sadove in da se bo začela zavedat tistih še tako drobnih pozitivnih stvari tekom dneva. Ko bosta pa mlajši punci dovolj stari, pa bosta tudi oni dve vključeni v večerno debato.