Bujenje, spanje

Mnogi me sprašujejo kako zmorem s tremi malimi otroci. Hja,...na začetku, priznam, ni bilo lahko. Sploh pri jutranji in večerni rutini. Sama imam namreč rada red in rutino in vsakič ko smo dobili novo članico družine, se mi je vse porušilo. Potrebovala sem kar nekaj mesece, da sem ustvarila nov ritem.

NEJA 

Nejo sem od prihoda iz porodnišnice navajala na 19.00 uro, ko se je bilo potrebno pripravit na spanje. Četudi ni kazala znake zaspanosti, sem jo šla ta čas umivat in če je bil dan za kopanje, kopat. Saj bi jo lahko imela pokonci do desetih, ko sva šla s partnerjem spat, samo, mogoče bo za nekatere zvenelo egoistično, sem želela imeti vsaj urco ali dve pred spanjem, samo za sebe in partnerja. Pa gledala sem tudi za naprej. Pri 11. mesecih, sem jo nameravala dati v vrtec ( kar se je kasneje izkazalo za zelo dobro odločitev ), kar pomeni da bi se morala zgodaj vstajat. Zdaj če bi bila Neja navajena na spanje po 22.00 uri, bi imela zjutraj težave z bujenjem. Ravno zaradi tega sem jo navajala na 19.00 uro. Tako da je bila v postelji in pripravljena na spanje že ob 19.30 ( zaspala sicer ni takoj ). V postelji je dobila flaško mleka, potem še dudico in cotiko ( tetra pleničko ). Ko je postala večja in je začela kazat zanimanje za knjigice, sva dan zaključili z pravljico in poljubčkom.

ANJA

Neja se je hitro navadila na ritem spanja oz. pripravo na odhod v posteljo. Ko je bila stara dve leti in sem že bila noseča z Anjo, sva ji uredila mini sobico in ji začela navajt na spanje v njej. Pričakovala sem upor, jok in stok, vendar je že prvo noč lepo spala v ''veliki'' postelji. In potem je prišla Anja. Tako sem bila prepričana, da bom jaz z lahkoto izpeljala sama večerno rutino pred spanjem, pa mi nikakor ni šlo. Neja je še naprej hodila spat svoj čas in če sem ta čas premaknila je bil jok in stok. Tako da je Anja hodila spat komaj okrog 22,00, kar je bilo za moje pojme mnogo prepozno. Sploh mi ni uspelo, da bi jo dala prej spat. Da ne govorim o tem, kako je bila utrujena, kako sem bila jaz utrujena od vsega, ker nikakor nisem prišla nazaj v ritem. Mi je pa Anja sama pomagala pri tem in okrog 3. meseca, je začela kazat znake zaspanosti okrog 18.00. Tako da sem jo ta čas šla pripravljat na spanje, potem pa sem imela še dovolj časa za Nejo. In smo spet bili pri tem, da sta obe zaspali do 20.00. Kolikokrat so me vprašali, ali ni prezgodaj, da gre Anja spat med 18.00 in 18.30. Zakaj bi bilo prezgodaj? Sama je nakazala, ponoči lepo spi, zjutraj sem jo in jo še moram jaz budit, pa čez dan mi še lepo spi. Očitno je otrok ki potrebuje dosti spanja. Čez teden, ko peljemo, spremljamo Nejo v vrtec, jo zbudim 6.50, če pa ima možnost dlje spat, pa spi do 9.30, včasih celo do 10.00 v kosu. In potem spet popoldan od 11.30 do 14.00. Pač je mala zaspanka. Če ne dobi svoje doze spanja, pa imamo doma pravo malo tečko.

LUCIJA

Nekje mesec preden sem rodila Lucijo, se je Anja preselila v svojo sobico. Takrat sem tudi pričakovala jok, stok in nestrinjanje, pa me je presenetila in je že prvo noč lepo spala. Po tem ko sem prišla z Lucijo iz porodnišnice, me je spet čakala prejšnja naloga. Kako naj ustvarim rutino. Neja je že toliko velika, da se večinoma sama uredi za spanje. Potrebuje pa usmerjanje in vodenje. Ravno ko sem hotela Anjo dat spat, se je Lucija začela jokat. Če sem Lucijo urejala, se je Anja začela jokat. Živčki so takrat delali na polno. Le kako naj ustvarim ritem s tremi otroci? Hitro sem ugotovila kako. Ker je Neja že toliko velika, da razume kaj ji povem, sva se dogovorili da njeno uro odhoda v posteljo prestaviva na 19.30. Ker je tudi Anja že večja in se jo da zamotit, sem tudi njej uro prestavila na 18.30. Tako da prvo uredim Anjo, potem Lucijo umijem, preoblečem in podojim, na koncu pa pride še Neja na vrsto. In spet je ura 20.00 ko so vse v postelji. Anja in Lucija po večini že spita, Neja pa si še poje, pogovarja ali predvaja pojočo zvezdico. 

Večerna rutina poteka v miru, prijetnem pogovoru, branju pravljic in pripravi stvari za naslednji dan. Pravljico vedno Neja sama izbere, pri oblačilih pa skupaj sodelujeva. Zdaj jev obdobju oblekic in skoraj vsak dan ima v vrtec oblekico. 

KAJ PA ZJUTRAJ?

Ko sem uredila večerni odhod v posteljo, me je začelo skrbet kako bom vse punce sama pripravila na novi dan. Parner namreč gre od doma ob 6.00. In kot vedno, se je izkazalo da me je po nepotrebnem skrbelo. Zbudim se ob 6.00 da preoblečem, umijem in podojim Lucijo. Ob 6.30 zbudim Nejo da se greva skupaj umit. Zadnje dni se sama umiva oz. je sama v kopalnici. Ko sem ji povedala da ne bom več zraven nje, se je prav razveselila in se počutila res veliko. Ona zmore tudi brez moje pomoči! Vsake toliko jo edino opomnim kaj je potrebno postorit in potem slišim iz kopalnice:

Neja: Saj vem mami. Ne rabiš mi govorit, no!

Anjo zbudim ob 6.50 in jo prav tako umijem in preoblečem. Pred odhodom v vrtec ima Anja zajtrk, Neja spije svoj kozarec mleka in kakava ( zajtrk ima ob 8.00 v vrtcu ), Lucija pa potrpežljivo čaka v ležalniku. Po Anjinem zajtrku, obe z Nejo obvezno pojesta žličko medu in smrekovega sirupa, zdaj v poletnem času vse punce še namažem s kremo za sončenje in ob 7.30 gremo od doma. V Nejin vrtec gremo peš. Imamo lep jutranji sprehod.

Zelo dobro se mi zdi da so otroci navajeni na isti čas urejanja na spanje in bujenja, saj le tako niso zmedeni. Ravno zaradi tega se sama držim teh ur, ki sem jih napisala. Držim se jih tudi na morju, če smo na kakšnem obisku, če smo za vikend na dolenjskem pri tašči. Punce so še toliko male, da morajo imeti nek ritem, ko bodo starejše se bo pa spremenil na drug čas. Tudi se ga ne bomo držali tako striktno. Opažam pa tudi to, da če slučajno dam katero od punc bolj pozno spat, da je večji problem. Težje zaspijo, več je protesta in tudi zjutraj se prej zbudijo. Kar je sicer smešno, glede na to da so šle bolj pozno spat. Ampak je res. Če gredo svojo uro spat, zjutraj dlje in bolj kakovostno spijo.