sreda, 15. julij 2015

Spremembe

Če bi me kdo vprašal kaj sem počela pred puncami, bi mu odgovorila da ne vem točno. Končala sem študij, se kdaj pa kdaj dobila s prijateljicami na kakšni pijači, brala ogrooooomno knjig, pogledala kdaj kakšen film, nadaljevanko. In to je to. Večino časa sem preživela v hiši na kavču ali postelji z knjigo v roki. Po cele dneve. Spomnim se tudi da sem rada kuhala. Ko sem začela hodit v službo, katera je samo popoldan, sem dopoldan malo dlje spala, malo počistila, brala, skuhala kosilo in šla v službo. Prišla zvečer domov, pogledala film in šla spat. Seveda vmes preživela še nekaj časa s pratnerjem. Pa se mi je zdelo da nimam časa. Da ga je premalo.
Potem je prišla Neja. Ritem se mi je totalno spremenil. Prejšnje prioritete so se spremenile. Knjige so ostale, začela sem kvačkat, veliko časa sem posvetila otroku, s prijateljicami sem se še naprej dobivala, na vrsto so prišli dolgi sprehodi in gibanje v naravi, kar je meni in Neji zelo dobro delo. Začela sem bolj polno živet, kot pred otrokom. Pa še vedno sem imela občutek da imam zelo malo časa za sebe. A časa je bilo več kot dovolj. V enem dnevu sem naredila ogromno. Ampak to zdaj vidim, ko gledam nazaj. 
Zdaj pri treh otrocih cenim vsak trenutek ko smo skupaj, a hkrati cenim vsako minuto ko sem sama. Kako to paše! Minuta samo za mene. V tišini, če se le da spet z knjigo v roki. Kvačkam samo takrat kadar najdem kakšno minutko, ko se starejši punci zaigrata, pa še to stoje. Berem samo med obroki, ali pa spet v tisti minutki, stoje za pultom. Čez dan smo ogromno zunaj. Dopoldan peljem z Anjo in Lucijo, Nejo v vrtec. Sprehod v eno in drugo smer, pa še malo okrog in že mineta dve uri ko smo na svežem zraku, konstanto v gibanju. Popoldan gremo po Nejo v vrtec in smo spet 2-3 ure na svežem zraku. Vmes je tako malo trenutkov ko se lahko v miru usedem in sem samo sama s sabo. Zvečer padem v posteljo. Utrujena, ampak srečna! Moji dnevi so bolj polni, skozi se nekaj dogaja. Vedno odkrivamo kaj novega. Punce me naučijo marsikatero stvar in cenim vse to. Ne vem več kaj je to poležavanje sredi dneva, ne vem več kaj je to spanje do osmih zjutra, saj se moj delovnik začne ob šestih ali še prej. Pa mi je za to vseeno! 

Ni komentarjev:

Objavite komentar